Artroza kolena je beseda, ki je moja babi nikoli ni slišala in ravno zato se je vedno zelo gibala. Bila je kot neka športnica, ki je rada hodila tako na tek kot tudi kolesariti in pa seveda je bila vsa ta v fitnesu. Niti malo mi ni jasno kako je prišla sploh do besede artroza kolena in kako je sploh izvedela za to a te besede se je res malo. Nikoli si ni želela, da bi artroza kolena bila del njene zgodbe in zato je vedno skrbela za to, da se je gibala.
Ko sem se rodila jaz in ko sem že malo odrasla, je tudi mene želela potegniti v to športno sceno. Hotela je, da se tudi jaz malo več gibam in da seveda kolesarim ali pa tečem. Sama sem se odločila za tek in babica me je z največjim veseljem podpirala v tem. Tudi meni je povedala, da je artroza kolena nekaj, kar se lahko zgodi, tudi meni in da moram ravno zato ostati gibčna in ne smem pozabiti na to, da če se ne bom gibala dovolj, lahko pride do kakšnih bolečin ali poškodb. Te besede sem definitivno tudi jaz vzela zelo resno in si nisem želela tega. Ravno zato sem tudi sama celo življenje skrbela za svoje telo in vedno sem preverjala, ali mi kaj manjka v telesu ali ne. Skrbela sem za to, da sem se redno gibala. Seveda to ni pomenilo, da sem morala teči ali kolesariti vsak dan. Pomembno mi je bilo le to, da nisem konstantno sedela, ampak da sem dala tudi kaj nase.
Šport je seveda postal del mojega vsakdanja in bila sem zelo vesela in zelo hvaležna babici, da me je spravila v tak bolj zdrav način življenja. Trenutno artroza kolena res ni nekaj, o čemer razmišljam in na to sem zelo ponosna, saj vem, da živim zdravo in da skrbim za svoje telo. Tudi babica je zelo ponosna name in tudi ona še vedno zelo aktivno športa in tudi ona nima nekih večjih problemov, ko pride do kolen ali česarkoli drugega.…