Vpliv prekomerne prehranjenosti na zdravje

Prekomerna prehranjenost (ITM med 25 in 30) in debelost (ITM nad 30) nista le kozmetični problem, ampak močno povečata tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Debelost je leta 1997 WHO (Svetovna zdravstvena organizacij) uvrstila med kronične presnovne bolezeni, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu in evidentno ogroža zdravje.

Večja dostopnost hrane, neuravnotežena in neredna prehrana ter nezadostna telesna dejavnost povečujejo delež prekomerno prehranjene populacije tudi v Sloveniji.

Z večanjem telesne teže se poveča tveganje za razvoj različnih bolezni, med njimi srčno-žilnih, ki so med pogostejšimi. Poveča se tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije). Na začetku stanje navadno ne povzroča simptomov. Povišan tlak v arterijah povzroča škodo v notranjem delu žilne stene , ki se poškoduje, se vname in vanjo lažje prodirajo maščobne molekule, ki na teh mestih tvorijo maščobne plake. Ti ožijo svetlino žile. Začne se kronični proces ateroskleroze, ki pomeni napredujoče vnetno dogajanje v steni arterij po telesu in nalaganje maščobe v stenah žil.

Maščobni plaki ožijo svetlino arterij in preprečujejo, da tkiva dobijo zadostno količino hranil in kisika. Velikokrat so prizadete arterije, ki prehranjujejo srce. Maščobni plaki lahko celo zaprejo srčno arterijo in zmanjšajo pretok krvi k srčni mišici. Ob naporu na primer, ko srce potrebuje več kisika, to povzroči nastanek simptomov v smislu prsne bolečine in lahko vodi v srčni infarkt, ki je najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Lahko pa le odmre tisti del srčne mišice, ki ga je ta žila prehranjevala. Posledica tega je popuščanje srca, težka sapa ob naporu, zastajanje tekočine v pljučni cirkulaciji …

Podobno kot na arterijah, ki prehranjujejo srce, se maščobni plaki tvorijo tudi po drugih arterijah; lahko na aorti, trebušnih vejah aorte, arterijah nog … Če te arterije prehranjujejo možgane, lahko preprečijo dotok hranil in kisika do možganov, kar vodi v možgansko kap, ki pa je drugi najpogostejši vzrok smrti in prvi vzrok invalidnosti v razvitih državah. Zapleti povišanega krvnega tlaka so še okvare ledvic, oči, srčno popuščanje. Arterijska hipertenzija tako posredno in neposredno vodi k razvoju bolezni in ji pravimo tihi ubijalec.

Debelost povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezeni tipa 2. V normalnih pogojih se hrana s pomočjo encimov razgradi in pretvori v glukozo, ki jo kri dostavi do celic, kjer se porabi za energijo. Za dostavo in porabo glukoze  je potreben inzulin (hormon trebušne slinavke). Pri sladkorni bolezni je izločanje inzulina nezadostno. V jetrih se posledično tvori več glukoze, ampak je mišice in maščobne celice ne morejo porabiti za svoje delovanje. Glukoza se začne izločati z urinom. Bolnik večkrat dnevno in več urinira in je hkrati zelo žejen. Ker ne more izkoristiti glukoze iz krvi, je bolnik tudi zelo lačen, poje več, a kljub temu hujša, saj se glukoza iz telesa izgublja z urinom. Bolniki z neurejeno sladkorno boleznijo se slabo počutijo, so zaspani in utrujeni, ne zmorejo težjih telesnih naporov. Pojavi se lahko nejasen vid. Rane se težje celijo, bolj so nagnjeni k okužbam. Bolniki so lahko nekaj let še brez težav, zdravljenje z inzulinom potrebujejo šele po več letih ali celo desetletjih trajanja bolezni. Stanje vodi v zgodnejšo smrt, razvoj bolezni srca in ožilja, razvoj ran, ki se težko celijo, slepoto, bolezni ledvic, bolezni živčevja.

Pojavi se večja verjetnost za porušeno razmerje maščobe v krvi. Poviša se količina LDL (»slabega« holesterola) in zniža vrednost HDL (»varovalnega« holesterola), kar vodi v razvoj srčno-žilnih bolezni.

Pojavi se lahko metabolni sindrom, ki je ime za skupino rizičnih faktorjev, ki povišajo tveganje za razvoj že prej opisanih bolezni. Diagnoza metabolnega sindroma se postavi, če ima oseba vsaj tri od naštetih faktorjev tveganja:

  • obseg pasu pri ženskah večji od 80 cm in pri moških večji od 94 cm (obvezno merilo)

in še dva od naslednjih naštetih kriterijev:

  • raven trigliceridov v krvi na tešče presega 1,7 mmol/l,
  • raven HDL-holesterola v krvi na tešče je nižji od 1,03 mmol/l pri moških in nižji od 1,29 mmol/l pri ženskah,
  • zdravljena hiperlipoproteinemija,
  • raven krvnega sladkorja na tešče presega 5,6 mmol/l ali že odkrita in zdravljena sladkorna bolezen tipa II,
  • sistolični (višji) krvni tlak presega 130 mmHg, diastolični (nižji) krvni tlak presega 85 mmHg.

Trebušni tip debelosti ima večina moških in več kot polovica žensk po 45. letu starosti. Povečan obseg pasu ima lahko tudi marsikateri posameznik, ki ima le prekomerno telesno težo (ITM med 25-30). Metabolni sindrom je treba zdraviti, saj je z njim povezano tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, katere posledice (srčni infarkt in možganska kap) so še vedno najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah sveta. Zavedati se moramo, da znižanje telesne teže in normalizacija obsega pasu pomembno vplivata na preostale bolezenske značilnosti metabolnega sindroma. Izboljšajo se namreč prav vsi spremljajoči bolezenski znaki, tako da zdravljenje z zdravili potrebuje le manjšina bolnikov. Za zmanjšanje količine maščobe v telesu je potrebno hujšanje pod vodstvom zdravnika specialista internista, ki bo nadziral tudi druge spremljajoče bolezenske znake z ustrezno izbiro diete in morda zdravil, nujna pa je tudi individualno izbrana in vodena telesna dejavnost, ki pomembno vpliva na raven varovalnega HDL-holesterola.

Določene oblike rakavih obolenj (npr. rak debelega črevesa, dojke, endometrija (maternice), žolčnika, prostate) so prav tako povezane s prekomerno prehranjenostjo in debelostjo. Tudi neplodnost (infertilnost) je lahko povezana s prekomerno prehranjenostjo.

Visok ITM je povezan tudi z zgodnejšo obrabo sklepov in hrbtenice (degenerativnega obolenja), ki je najpogostejša oblika ortopedskih težav pri odraslih. Gre za mehansko obrabo sklepnega hrustanca, zaradi katere lahko sčasoma pride do poškodbe vezivnih delov sklepa in sklepnega dela kosti. Najprej se pojavi bolečina, ki jo bolniki navadno opišejo kot globoko ali utripajočo bolečino, ki je pogosto močnejša zjutraj po vstajanju. Poleg tega je navadno prisotna še šibkost mišic ob degenerativno spremenjenem sklepu. Kasneje se pojavijo težave z vstajanjem in hojo. Najpogosteje so prizadeti nosilni sklepi: kolena, kolki in ledveno-križnični del hrbtenice.

Maščoba se nalaga tudi okrog vratu in v področju mehkega neba, kar zožuje dihalno pot in povzroča težave z dihanjem. Pojavlja se dušenje (apnea med spanjem), ki je pogost pojav pri prekomerno prehranjenih ljudeh. Ti ljudje imajo v spanju pavze med dihanjem ali pa obdobja plitkega dihanja. Pogosto se ob zoženju dihalnih poti pojavlja tudi smrčanje.

Poveča se tudi pojavnost žolčnih kamnov. Žolčni kamni so skupki kristalov v žolčniku ali v žolčevodih, ki merijo v premeru do nekaj centimetrov. Lahko se pojavijo tudi pri mladostnikih, ki imajo visok ITM. Najpogosteje so sestavljeni iz holesterola. Kamni lahko privedejo do vnetja žolčnika, žolčevodov, trebušne slinavke ali jeter.

Debelost vpliva tudi na psihično počutje, saj lahko povzroča depresijo, manjšo samozavest, zmanjša kakovost življenja.

Zaradi vseh tveganj za razvoj bolezni je potrebno debelost zdraviti. Zdravljenja se je potrebno lotiti na več nivojih; motiviranemu posamezniku je potrebno racionalno omejiti dnevni vnos kalorij z uravnoteženim jedilnikom, dolgoročno pa je potrebno odpraviti/zmanjšati psihološke vzroke za nastanek debelosti, ki so navadno trdovratni. Za dolgoročno vzdrževanje telesne teže je nujno spremeniti življenjski slog, v katerega je vključena tudi telesna aktivnost.

Po zmanjšanju ali normalizaciji telesne teže se številne bolezni ublažijo ali izginejo. V naših ambulantah bolnikom med hujšanjem zelo pogosto zmanjšamo ali ukinemo zdravila, ki so jih pred redukcijo telesne teže mnogo let jemali zaradi povečanega krvnega tlaka, težav s srcem,  sladkorne bolezni, migrene, bolečin v sklepih, hrbtenici in drugih bolezni.

mag.Vladimir Pirnat, dr.med.

Jožica Petan, dr.med.

2018-07-31T08:03:41+00:00