H U J Š A N J E    P O   P O R O D U



nosecnica

Telesna teža v nosečnosti se normalno poveča do poroda za 10 do 12 kg in se po porodu zmanjša na normalno.

Pri nekaterih ženskah pa je telesna teža po porodu prekomerna. Pri enih je bila telesna teža že pred zanositvijo prevelika, druge so se preveč zredile v času nosečnosti, tretje pa so nabrale preveč kilogramov po porodu.

Nezadovoljne s svojim videzom se pogosto lotijo hujšanja, tako da skušajo jesti čim manj ali pa poizkusijo s kakšno modno dieto ali najbolj reklamiranim "čudodelnim" pripomočkom za hujšanje.
Pri tem pa se ne zavedajo, da s stradanjem ali neustrezno prehrano škodijo svojemu in zdravju otroka.

Hujšanje po porodu in tudi v času dojenja pa je lahko tudi za zdravje matere in otroka koristno, vendar le kadar je prehrana v času hujšanja ustrezna. To pa je le  prehrana, ki vsebuje ves čas hujšanja zadostne količine vseh vitaminov, mineralov, beljakovin, esencialnih maščob in številnih drugih za zdravje potrebnih hranil. Po porodu je to še posebno pomembno, ker so lahko zaradi nosečnosti in dojenja zaloge raznih snovi v telesu matere že pred hujšanjem izčrpane.

Zato je navadno hujšanje brez strokovne pomoči, posebno po porodu, zdravju škodljivo. Ženam, ki bi rade po porodu izgubile odvečno maščobo svetujem pred hujšanjem posvet z zdravnikom.

V Sloveniji imamo že več let ambulante za hujšanje, kjer hujšanje poteka pod kontrolo in navodilih zdravnika in kjer se odpravljajo tudi kozmetične posledice nosečnosti.
 
Po porodu se tek običajno spremeni. Želodca po porodu ne moti več povečana maternica in zato lahko sprejme več hrane, ne da bi se pri tem pojavljalo neprijetno tiščanje po zaužitem obroku. Tudi po porodu naj ženska uživa po 4 do 6 obrokov hrane na dan.

Sicer pa se prehrana matere ki doji, in tiste, ki ne doji, po kakovosti kot tudi po količini nekoliko razlikujeta. Mati, ki ne doji, običajno nima povečanega teka. Takoj po porodu lahko preide na prehrano, kakršno je imela pred nosečnostjo.

Mati ki doji, naj praviloma uživa tako po količini kot kakovosti nekoliko krepkejšo hrano, npr.: za 850 ml mleka potrebuje dnevno cca. 3,3 MJ dodatne hrane na dan. V prehrani naj bi dobila le za približno 2,1 MJ energijske vrednosti dodatne hrane, preostale hranilne sestavine, to je 0,83 do 1,25 MJ naj bi črpala iz zalog energije v maščobnem tkivu. Večja količina zaužite hrane bi povzročila  nalaganje maščob oziroma rejenje.

Če dojenje traja več kot 3 mesece in če je telesna teža matere manjša od idealne ali če doji dvojčka, lahko dodamo dnevni prehrani energijski dodatek, ki ima več kot 2,1 MJ na dan. Poleg energijskih dodatkov mora mati ki doji dobiti še dodatke najpomembnejših hranil.

Če je energijski dodatek predvsem v obliki čistih oglikovih hidratov (sladkor, riž, testenine, kruh), se mleko bogati z nekaterimi nasičenimi maščobnimi kislinami, dodatek finih olj (sončničnega, koruznega, olivnega) pa poveča količino nenasičenih maščobnih kislin v mleku.


nosecnica2Energijska vrednost materinega mleka je odvisna od prehrane in znaša približno 300 kJ/100 ml mleka. Pri nedohranjenih materah je v mleku manj maščob in je zato energijska vrednost mleka lahko manjša. Tako dobi dojenček nekoliko manj potrebne energije. Nezadostna prehrana matere pa ne vpliva na količino mleka.

Presenetljivo je, da je količina beljakovin v materinem mleku običajno ustrezna kljub nedohranjenosti matere. Vendar pa naj bi zaradi zdravja doječe matere njena prehrana vsebovala vsaj 20 g beljakovin več kot prehrana nosečnice.
Tem dodatnim potrebam po beljakovinah zadosti že z dodatkom 6 dcl mleka ali 100 g pustega mesa.
Če vsebuje prehrana matere premalo beljakovin ali jih zaužije v obliki manjvrednih beljakovin (npr. žita), je količina beljakovin v mleku ustrezna, ni pa zadostna njihova biološka vrednost.
Priporočljivo je, da doječa mati zaužije potrebne dodatne beljakovine z mlekom ali morskimi ribami.  Doječe vegetarianke naj bi potrebne dodatne beljakovine zaužile v obliki stročnic, npr. od 150 do 200 g fižola dnevno poleg osnovne zdrave prehrane.

Z ustrezno kombinacijo živil, predvsem pa z ustrezno količino mesa, stročnic, mleka ter najmanj od 200 do 300 g sadja in zelenjave dnevno, dobi ženska po porodu tudi vse potrebne vitamine in rudnine in ne potrebuje nobenih dodatkov v obliki tablet ali podobnih prehranskih dodatkov.

Pri večji količini v vodi topnih vitaminov (vitamina C in B), in soli se te snovi lahko v večji količini pojavijo v materinem mleku. Večja količina železa in fluora ter v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K) pa ne poveča količine teh snovi v materinem mleku. Če materi manjka vitaminov, jih primanjkuje tudi v mleku.

Potrebe po kalciju se med dojenjem povečajo za približno 400 mg na dan.  Dovolj kalcija dobi mati najpreprosteje tako, da popije 1 liter mleka na dan oziroma ga vključi v mešano prehrano. Če mati ne prenese mleka, ga nadomesti z mlečnimi izdelki ali morskimi ribami (npr. sardelicami). Če mati ne dobi zadostne količine kalcija s hrano, ga črpa iz svojega okostja.

Mati, ki doji lahko uživa vsa naravna živila. Nekatere zatrjujejo, da imajo več mleka, če pijejo pivo, uživajo energijsko gostejšo hrano, mleko, itd. Mati lahko pije pivo (1 do 2 steklenici na dan) če ji to prija, seveda priporočam pivo brez alkohola. Sicer pa naj se čim bolj izogiba alkoholnim pijačam, zlasti žganim, večjim količinam čaja in kave, cigaretam im močno začinjenim jedem. Nikotin, kofein, tein, alkohol in druge snovi prehajajo v materino mleko in v večjih količinah škodujejo otroku.

Neredko, po zaužitju določene hrane, dobi dojenček prebavne motnje ali izpuščaje na koži. Ta živila naj doječa mati omeji ali začasno izključi iz svojega jedilnika.

 

mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
specialist interne medicine in diplomirani psiholog